Med rinoplastiko lahko zdravnik spremeni kostno in hrustančno tkivo ter plast kože. Spremeniti je mogoče le enega od njih. Pri načrtovanju rinoplastike je pomembno biti v stiku s pacientom in razumeti njegova pričakovanja. Potrebne so jasne informacije o pacientovi koži in o tem, kaj želi posameznik spremeniti. Zdravnik ugotovi, ali je pacient primeren za rinoplastiko. Za bolnika je treba pripraviti prilagojen načrt. Vse večje operacije prinašajo nekatera tveganja, kot je operacija nosu. Pri rinoplastiki se je treba sprijazniti s tveganjem krvavitve, negativnega odziva na anestezijo in okužbe. Vendar pa je treba vedeti, da obstajajo različna tveganja, ko gre za rinoplastiko.

Tveganja po rinoplastiki vključujejo težave pri dihanju, neenakomeren nos, bolečino, spremembo barve, trajno oteklino, brazgotinjenje ter trajno odrevenelost v nosu in njegovi okolici. V takem primeru bo bolnik morda potreboval dodaten kirurški poseg. Nosni kirurg pred operacijo paciente obvesti o možnih tveganjih. Pri tem je zelo pomemben pogovor med zdravnikom in pacientom pred načrtovanjem rinoplastike. Med razgovorom je treba pridobiti informacije o bolnikovi zdravstveni anamnezi. Pomembno je razumeti, kaj je bolnikov cilj. Bolnik mora zdravniku jasno, razumljivo in pošteno razložiti svoja pričakovanja. Zdravnik mora bolnika seznaniti tudi s tem, kaj lahko doseže po operaciji.

Pred rinoplastiko zdravnik od pacienta zahteva različne krvne preiskave. Poleg laboratorijskih preiskav je treba opraviti tudi telesni pregled. Pred rinoplastiko je treba pregledati značilnosti obraza ter notranjost in zunanjost nosu. S tem pregledom bo mogoče ugotoviti, katere spremembe je treba izvesti. Telesni pregled je še posebej pomemben za razumevanje učinkov na dihanje. Zdravnik lahko pred operacijo posname pacientov nos. Na ta način lahko s pomočjo fotografije iz računalnika pridobite potrebno pomoč o tem, kakšen videz je treba pričakovati ob koncu operacije. Nosni kirurg bo to fotografijo uporabil tudi za fotografijo prej in potem. Te fotografije so pomembne za dolgoročne preglede in reference.

Pomembno je, da se vsaj dva tedna pred operacijo izogibate zdravilom. Uporaba zdravil lahko povzroči povečano krvavitev. Uporabljati je treba le zdravila, ki jih je priporočil zdravnik nosu. Izogibajte se tudi zeliščnim zdravilom, dodatkom in naravnim zdravilom. Če kadite, prenehajte kaditi. S kajenjem upočasnite proces celjenja po operaciji. Poveča se tudi možnost okužbe.

Med rinoplastiko ni zaporednih stopenj. Prilagoditev je treba opraviti v skladu z bolnikovimi cilji in edinstveno anatomijo. Bolj kot je operacija zapletena, bolj primerno je treba določiti vrsto anestezije. Lahko je potrebna splošna anestezija ali lokalna anestezija s sedacijo. To odločitev sprejme zdravnik že pred operacijo. Lokalna anestezija s sedacijo se običajno uporablja med ambulantnim zdravljenjem in zajema določen del telesa. Pred operacijo zdravstvena ekipa v nosno tkivo vbrizga sredstvo za lajšanje bolečin in območje pomiri. To zdravilo ne povzroča zaspanosti, vendar lahko oseba postane zaspana. Pri splošni anesteziji se zdravilo vzame iz vene skozi intravensko linijo. Ta anestezija vpliva na celotno telo, zato pacient med operacijo ni pri zavesti. Če se uporablja splošna anestezija, je potrebna tudi dihalna cev.

Notranje obloge ostanejo na mestu do 7 dni po rinoplastiki. Medtem lahko zdravnik uporabi lepilno opornico, da zagotovi oporo in zaščito. Trak ostane na mestu do enega tedna. Bolnik naj počiva na postelji z dvignjeno glavo, da se zmanjšata morebitna oteklina in krvavitev po operaciji. Bolnik lahko spi z 2 do 4 vzglavniki. V nosu se lahko pojavi oteklina. Zato se lahko bolnik po operaciji pritožuje zaradi zamašenega nosu. Po operaciji se kri navadno nabira, sluz pa še naprej teče. Pod nos namestimo majhno gazo, ki vpije izcedek. Vendar ta blazinica ne sme biti tesna. Kirurg bo bolnika obvestil o previdnostnih ukrepih za zmanjšanje otekline in krvavitve.

Prva stvar, ki jo je treba upoštevati po rinoplastiki, je izogibanje napornim dejavnostim, kot sta tek in aerobika. Če je na nosu povoj, je kopanje v kopeli, kjer voda teče od zgoraj, in pihanje v nos vsekakor neprijetno. Nos se ne sme pihati. Da bi preprečili zaprtje, bi morali uživati sadje in zelenjavo, ki vsebujeta veliko vlaknin. Poleg tega ne smete uporabljati pretirane obrazne mimike. Pri ščetkanju je treba biti počasen, da se zgornje ustnice manj premikajo. Tudi v tem primeru je pomembno, da izberete oblačila, kot so srajce, ki se odpirajo spredaj, da ne obremenjujejo nosu. Sončna očala ne smejo biti na nosu vsaj 4 tedne po operaciji. Ko gredo ljudje ven, lahko uporabljajo kreme za zaščito pred soncem s faktorjem vsaj 30. Prevelika izpostavljenost soncu lahko povzroči trajno spremembo barve kože nosu.

Po operaciji nosu se lahko pojavijo simptomi otekanja in spremembe barve vek. Takšno stanje se šteje za normalno in te težave izginejo v povprečju po dveh tednih. Običajno traja dlje časa, da se oteklina nosu umiri. Po rinoplastiki je treba paziti na prehrano. Izogibati se je treba natriju in zmanjšati otekanje nosu. Po operaciji je koristno, da si vzamete teden dni dopusta v službi in šoli.